Kam to življenje pelje te?
Ne veš kaj zdaj hoče od tebe še?
Ves svoj svet držiš v rokah,
a kot droben dih zbeži drugam.
Nìkdar ne misli, da sama si,
da nimaš več vse te moči.
Še vedno sva tu, drug za drugega,
samo midva verjameva, to zmoreva, le midva.
Usoda peljala po strmih je poteh,
tja do prepada, kjer ne vidiš čez.
A jaz te ne izpustim,
ker veš, po tebi hrepenim.
Nìkdar ne misli, da sama si,
da nimaš več vse te moči.
Še vedno sva tu, drug za drugega,
samo midva verjameva, to zmoreva, le midva.
Še vedno sva tu, drug za drugega,
samo midva verjameva, to zmoreva, le midva.
