Reke ne ustaviš, ko pred njo jez postaviš,
nemudoma bo izbrala drugih sto poti.
In prav tako življenje, kakor hrepenenje
kot morje ne usahne, le malce se speni.
Življenje je reka,
v bregove zaseka
in nosi naprej, ne pušča sledi.
Življenje je reka, v morja časa izgine;
in ko mine in ko mine in ko mine,
se morje le kanček vzvalovi.
Reka gre po tratah kot ptice so v jatah,
leti skozi brzice, čet leta vseh zagat;
in išče si dolino, najmirnejšo ravnino,
ker še najmanjši potoček, noče sam ostat.
